POLETJE ODHAJA

Res se poslavlja. In bilo je lepo.
Danes sem zopet preletela fotografije od maja pa do danes. Toliko vsega se je zgodilo, toliko smeha, solz, veselja, dosezkov in lepih pogledov! Kar nisem mogla verjeti, koliko custev se zbudi skupaj s spomini, koliko smeha privabi ena fotografija, koliko prijetnega v srcu lahko clovek obcuti. Se enkrat sem si potrdila, da sem Sari zelo dobra mati, saj dozivi toliko lepega. In kako lepo se zna smejati, kako zna dozivljati vsako majhno stvar, se veseliti vsega in se nasmehniti vsakomur.


V petek sva dopoldne preziveli v druzbi Urske, Spele in Natase ter treh malih sonckov. Bilo nama je super, po dolgem casu v stari druzbi:) Sara uziva med otroki, jaz pa sem med dekleti res Jaz in hecno, vedno znova se dogovorimo, da zdaj se bomo pa res bolj pogosto dobivale. Smo iz istih krajev (kaj pa je tistih nekaj kilometrov v danasnjem svetu avtomobilov?) in ce smo se druzile 'v najbolj norih letih', zakaj se nebi se sedaj, ko smo 'bolj resne'? No, jaz sebe nimam za prav veliko bolj resno, samo ne divjam vec in nisem zagrenjena, vec se smejem in cenim bolj majhne, bolj pomembne stvari:)


Vceraj smo bili pri gospodu Stojanu v Kopru. Po dolgem casu je Sara spet uzivala v njegovih 'mojstrovinah' in tokrat je bila terapija celo zastonj. Le obljubiti smo morale, da bomo redno delale vaje. OBLJUBIM!
Naj prisepnem, ceprav se s tem ne smem hvaliti, da je dvignil Saro na noge in je naredila kake stiri korake proti meni. Jaz bi skoraj pocila od ponosa in nove doze upanja!
Potem pa sem razmisljala o deklici, ki nas je navdusila za njegovo vrsto terapije. Ona hodi tocno tako, kot je Sara 'izdelala' te stiri korake. Le malo bolj zdresirana je ze in ne rabi pomoci. Je pa shodila tudi z malo njegove pomoci. Tehnika je bistveno drugacna, kot jo vidimo pri nas (the normal people), a premikanje pa le je. Doma smo ponovile enkrat danes, a se kar ne upam. Pri meni to vzbuja prevec slabe vesti, raje jo postavim na noge le med terapijo, kot me je naucila terapevtka (the original one). Takrat so tudi stopala v pravilni legi ter kolena narazen, tako da ni bojazni za kakrsnokoli nevarnost okoli kolkov...
Toliko o tem.


Pot nas je vodila v Izolo, kjer sem bila kar presenecena nad morjem, saj ni bilo tako umazano, kot ga imam v spominu za celotno Obalo. Sara je zopet posteno uzivala, plavala, se smejala in bila kraljica, valda na svojem, cisto svojem lezalniku.
Tetkica je takoj iskala potencialnega kandidata zame. Ugotovila sem, da ne bo lahko, ker ji res moj okus ni niti malo vsec. No, meni pa njen ne. In zaenkrat se nisem prestopila v veri, da bi mi drugi izbirali partnerja:) Ne, ne in ne, ona ima cisto zgresen okus. Bljak!


Itak pa, jaz imam ze ogledanega! Le se detektiva rabim, za malo poizvedbe:)
Ja, v petek sem ga zopet videla. Dvakrat:) Celo tri, stiri, pet besed mi je namenil. Waw!
No, poanta je v tem, da mu uspeva. To mess up with me.


No, spet sem zasla... Sara je po Izoli malo bruhala... No comment, sedaj je bolje in jutri bova kar sli v vrtec. Ne smeva zamuditi ze prvega dne. Potrjeno je skupina polna, to pomeni 6 malckov. Slisi se malo, a dela je ogromno. Saj ne vem, mogoce pa jih 5 hodi ali se vsaj plazijo ali sedijo... V glavnem, kar malo tezko si predstavljam vse skupaj, kako dve zenski zmoreta rihtati take soncke. It's weird...
Ruzacek ze caka na kavcu, notri je vse potrebno: novi rozasti copatki, flaska, kar precej rezervnih cunjic in Stesolid (in case of epi emergency). Pa klobucek, ce se slucajno prikrade soncek. Tudi ta mali vozicek je ze v avtu in skutka za mini zajtrk pred hladilnikom. vsekakor bova na kaj pozabili, a vedela bom sele, ko bom tisto rabila.


In ta teden me cakajo trije izpiti. Nekako pripravljena sem, varstvo je zagotovljeno... It's all proffessional:)
Caka me le se mala ponovitev snovi, topla voda v banji in moj 'ljubljeni' Dormeo:)


Jutri korakamo novim izzivom naproti. In sedaj ne bom vec nergala nad hadnim ozracjem. Je opraviceno in dovoljeno. Ze komaj cakam zimo. Rokavicke, sal, plasc, skornje in sneg. Cudovito pravljicno pokrajino naokoli in veseli December... Ah, spet off the way.


Better to say GOOD NIGHT*: )